KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava
welcome,
on board! forum diamond sea ali DS na katerem se nahajate, je forum o titaniku. dogajanje je postavljeno v leto 1912, ki ga je zaznamovala plovba te slavne ladje. registrirate se lahko kot potnik v prvem, drugem ali tretjem razredu ter kot osebje na ladji: vsi liki so popisani v cannonih, ki so obvezni. forum ni cenzuriran.
------

chatter,



------

bosses,
------
credits,
torej, celoten forum diamond sea je last admink. idejo zanj je dobila angelique, prav tako so njene slike, kode in besedila v widgetsih in podforumskih. če karkoli od naštetega vzamete brez njenega dovoljenja bo poskrbela da boste kaznovani. header in preostala grafika je prišla izpod camillinih rok, prav tako je ona naredila ranke. charllotina je zasnova, prav tako ona in george imata ogromno zaslugo za odpiranje tem in izboljšanje foruma, prav tako sta obadva pomagala pri zadevah z obrazci in kodami-da ne omenjamo iskanja slik. vse štiri adminke si lastijo originalno idejo foruma, ki so jo s skupnimi močmi obdelale iz izpilile. verjemite, jezne bomo, če karkoli vzamete brez našim dovoljenjem.
------
happenings,
dogodki na forumu, se bo dopolnilo. dogodki na forumu, se bo dopolnilo, ko pridejo. dogodki na forumu, se bo dopolnilo. dogodki na forumu, se bo dopolnilo, ko pridejo. dogodki na forumu, se bo dopolnilo. dogodki na forumu, se bo dopolnilo, ko pridejo. dogodki na forumu, se bo dopolnilo. dogodki na forumu, se bo dopolnilo, ko pridejo. dogodki na forumu, se bo dopolnilo. dogodki na forumu, se bo dopolnilo, ko pridejo. dogodki na forumu, se bo dopolnilo. dogodki na forumu, se bo dopolnilo, ko pridejo.
------

Share| .

boilers

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down
AvtorSporočilo
avatar

george knightley
1st class
1st class
prispevki : 1100
pridružen : 28/06/2013
razred : prvi

ObjavljaNaslov sporočila: boilers Tor Jul 09, 2013 11:54 am



Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar

arthur bowenur
2nd class
2nd class
prispevki : 34
pridružen : 08/07/2013
razred : second class

ObjavljaNaslov sporočila: Re: boilers Čet Jul 11, 2013 1:49 pm


    Tagged; Angelique Smith

    Bilo je glasno in prašno. Vedel je da je tokrat izbral slab prostor za pogovor, pa vendar se ni mogel spomniti ničesar pametnejšega. Niti si ni smel dovoliti, da bi ga kdo opazil kako naokoli prenaša nezavestno svetlolasko. Verjetno bi ga živega odrli in vrgli morskim psom. Zadnji teden plovbe je bil naporen, nič ni šlo po njegovih načrtih, zato ga je vse skupaj spravljalo v zelo slabo voljo. Zaslužek je bil skromen, kaj pa je drugega lahko pričakoval od teh škrtih bogatunov. Za nameček pa je njegova nova prijateljica izvedela par podrobnosti o njegovi pravi identiteti, kar jo je privedlo do tega, da ni bila edina, ki se ga je izogibala z vsemi močmi. Ko je v solzah kričeče zapustila njegovo sobo niti ni bil tako potrt, dokler ga ni zadelo kot strela iz jasnega. Celotna zgodba mu je bila preveč znana in podobna nečemu, kar se mu je že dogodilo v preteklosti. Tokrat si takega kiksa res ne bi želel privoščiti. Mogoče pa je tistega dne mislil resno, ko jo je nagovarjal naj ob pristanku pobegne skupaj z njim, da bosta že našla neko majhno cerkvico v kateri se lahko poročita. Kako krasno, tako mu je pobegnila tudi ta, njegova potencialna žena. Samo še z njegovim najboljšim prijateljem bi morala spati pa bi bil ta začaran krog sklenjen. Torej, ker se je deklina vstrajno izogibala njegovi prisotnosti in resnemu pogovoru se je moral domisliti nekaj drugega. Ugrabitev. Sicer se sama beseda sliši precej kruto, a sam ji nikoli ne bi skrivil lasu ali storil kaj hudega. Dobil jo je pri nočnem sprehodu po palubi, tako da z celotno operacijo niti ni imel večjih problemov. Gorje mu sedaj, ko je svetlolaska na stolu pred njim prihajala k sebi. Čepel je ob njen in v rokah držal kozarec mineralne vode. ''Angel, nič hudega ti ni, samo ne zganjaj kravala.'' je dahnil in upal da ga je slišala kljub močnemu hrupu, ki se je bohotil okoli njiju. ''Vem, da sem naredil napako. No več napak, ampak mislim da si zaslužim še eno priložnost ali pa vsaj pristen pogovor,'' podal ji je kozarec prej pripravljene mineralne vode. Bilo je zelo soparno, zato je na sebi nosil le belo srajco in črne elegantne hlače, robove pri gležnjih in komolcih pa si je zavihal. Videti je bil zdelan in prepoten, nič kaj podoben svojemu pravemu odsevu zglednega moža. Zdelo se je, da svetlolaska pred katero utrujeno čepi (definitivno si ne bi mogli predstavljati, kaj vse je terjala od njega da ga je privedla do tega) še vedno ni otresla vse jeze, pa mu ni preostalo nič drugega, kot da jo utiša s strastim poljubom. ''Si se sedaj pripravljena pogovoriti?'' samo še fige je lahko stisnil, da so še poslednjič na njej vžgali njegovi šarmi.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar

angelique smith
staff
staff
prispevki : 454
pridružen : 25/06/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: boilers Čet Jul 11, 2013 6:49 pm


ARTHUR,







potrebovala je svež zrak. takoj. zdaj. v tistem trenutku. zdelo se ji je, kakor da se ji vsaka beseda ki jo je izgovorila dobesedno izpraska iz grla, kakor da se ji govoričenje bogatašev s katerimi je tisti večer klepetala celotna družina smith zareže v ušesa. tega preprosto ni mogla več prenašati. pohlep je bil tako močno natrpan v tem majhnem salonu da si ga lahko skoraj zatipal z roko; želja po denarju ki so ga imeli te ljudje že tako ali tako preveč jo je začenjala dušiti. vedela je da bi morala ostati tam - če ne zaradi drugega pa zaradi ugleda svoje družine - a prisotnost teh plehkih ljudi jo je počasi peljala proti norosti. kar se da mirno je vstala ter pozdravila vse zbrane v sobi, zamrmrala je nekaj o glavobolu ter jim izginila izpred oči preden bi se lahko kdorkoli pritožil čez njen nenaden odhod. če ne želiš da govorijo o tebi jim ne daj priložnosti za to, si je rekla v mislih medtem ko se je po stopnicah spuščala na palubo.nebo je bilo pokrito z zvezdami, posuto s temu svetlečimi pikicami ki so jo vedno tako zelo fascinirale s svojo nedosegljivo lepoto. prav tako jasno nebo je bilo takrat, ko je pred tednom dni slonela na ograji ter zrla v morje, ki ga je sekala ta veličastna ladja. a le da takrat ni bila sama. okoli ramen jo je objemal močan moški, nežno je poljubil njen vrat in ji v uho šepetal besede. izpovedi ljubezni. njune sanje. laži. ugriznila se je  ustnico ter za trenutek zaprla oči. se to so bile laži. en del nje si je š vedno želel da nikoli ne bi izvedela resnice o arthurju bowenurju, da ga nikoli ne bi zalotila pri tisti prekleti kraji. potem bi mogoče on še vedno stal ob njej in bo objemal ter ji na uho šepetal sladke laži. a sedaj je njegovo ime v njej vedno vzbudilo sram in kanček gnusa. v to je vsaj prepričala samo sebe. obrnila se je da bi nadaljevala svoj sprehod po palubi in... tema. neglede podobe so kakor prikazni začele poplesavati pred njo. odlično, sedaj se mi je pa zares popolnoma zmešalo, je pomislila sama pri sebi ter se zazrla po sobi, v kateri se je znašla. njen pogled je kmalu zastrla postava nekega moškega. ah, seveda. kako nepričakovano. "kravala? tako ali tako me ne bi nihče slišal. ugrabitev... kako v tvojem stilu," je rekla s sarkastičnim polovičnim nasmeškom na obrazu. jeza v njej je iz trenutka v trenutek naraščala, a hkrati je bila presenečena na tem kako daleč je bil arthur pripravljen iti samo da bi lahko spregovoril z njo. in potem se je spomnila njegovega poklica. ugrabitve so najbrž del njegovega vsakdana. "kako si drzneš. lagal si se praktično o vsem o čemer se da lagati. si sploh ljubil mene ali ti je bilo samo do moje denarnice? druga priložnost..." stisnila je ustnice ter vprašanje izgovorila kakor da bi bilo dejstvo. trdno, preverjeno dejstvo. nanj ni zahtevala odgovora. po nekaj požirkih mineralne vode se je že počutila bolj živo, dovolj živo da bi mu lahko v obraz začela metati vse njegove slabosti. "ne vem, art. morilec si, za vraga. tat. prekleto, kako sploh..." njegova roka na njenem vratu, ustnice na njenih. kri se je po njenih žilah pognala s svetlobno hitrostjo in angel se je zopet spomnila, kako je lahko nasedla vsem tem lažem. zaprl je oči ter na kratko prikimala. "bolje zate, da imaš kaj pametnega za povedat," je rekla in ga pogledala v oči. "in bolje zate, da je to resnica. ne zlomi me. spet."



she is beautiful, but in the way forest fire is beautiful;

::slut, mother, virgin, bitch::
 
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar

arthur bowenur
2nd class
2nd class
prispevki : 34
pridružen : 08/07/2013
razred : second class

ObjavljaNaslov sporočila: Re: boilers Čet Jul 11, 2013 7:52 pm


    Tagged; Angelique Smith

    Ko se je svetlolaska pred njim rahlo umirila je tudi on, roko na srce lažje zadihal. Ni prenesel njenega besa, pa ne zato ker bi ga ta spravljal ob živce tako kakor ga je znala spravljati njegova nekdanja žena. Njo je sovražil, Angelique pa ljubil. Še sam si tega sicer ni znal priznati, ni vedel kako. Sploh ni vedel ali bo še kdaj zmožen ljubiti ali so v njemu uničili vse kar mu je še ostalo. Ko se je končno začel zavedati, ko se je predramil in postavil na realna tla in ko mu je vest zabičala, da je nesme izgubiti je občutil čustvo, katerega je potlačil že davno. To ni bila ljubezen, to je bil strah. Ni je hotel izgubiti, seveda pa si tega živ normalen možačasti Arthur nikoli ne bi priznal. Kaj šele, da bi to povedal naglas. Verjetno bi si skozi možgane raje poslal kroglo, kot pa da si še enkrat dopusti izpovedati čustva. Kajti ko nekomu daš svoje srce, mu daš tudi moč da te rani. Sam še ene rane ne bi prenesel. Počutil se je prekleto slabotnega, prvič mu je bilo žal za vse kar je storil. Za vse prevare, kraje in spletke. Vedel je da mu ta način življenja ne bo prinesel nič dobrega, pa ga je še vedno fural dalje. Mar je tepec resno mislil, da na svojih plečih nikoli ne bo nosil posledic svojih dejanj? ''Vem Angie, presneto da vem! Vse vem! Vse to sem in še več. Živeti moram s tem, primoran sem živeti s tem. Brez tega sem nihče.'' je dahnil po njunem dolgem poljubu. Naslonil se je ob njeno telo in prisluhnil bitju njenega srca. Dobesedno ležal je v njenem naročju. Bil je pripravljen. Pripravljen, da se končno izpove pa četudi ga bo na samem koncu poslala k hudiču. Prikimal je saj je vedel, da je tokrat ne bo zlomil. Tokrat je ona zlomila njega. Bil je že tako prekleto vajen njene bližine, da ga je spravljala ob pamet. ''Sem Arthur,'' je pričel in se slabotno nasmehnil. Vedel je, da trenutno ni pravi trenutek za zabavo, če je na koncu noče končati z brco v rit. ''V resnici sem drugorazrednik. Kradem bogatim in lažem vsem okoli sebe. Moja družina je sesuta. Brat se preživlja z spletkami, katere je naučil tudi mene. Sestra je prostitutka, moja mama ima namreč striptiz klub. Glavni družinski posel. Najmlajša je moj sonček, upam da si vsaj ona ne bo zjebala svoje prihodnosti.'' Besede o svoji družini je s težavo spravil iz jezika. Že samo dejstvo, da je preziral lastno matero je povedalo dovolj. Njegovi sestri, nadvse ju je imel rad pa ju tudi njegova neizmerna ljubezen ni mogla obvarovati pred krutim in realnim svetom. Njegov starejši brat je bil razred zase. Dolga leta sta si bila tesno blizu, pa je tudi njiju ločila stvar, kateri ponavadi pravimo življenje. ''Sploh nevem kaj naj ti rečem. Da se sovražim? Da sem bil poročen, da sem ji lagal da sem bil lahko dovolj dober zanjo in da se jo na koncu našel pod rjuhami mojega najboljšega prijatelja? Tolikokrat sem se poskušal ubiti, da sem že izgubil štetje. Bil sem preveč strahopeten.'' Zapadel je v nekoliko histerični smeh in si z rokami segel v lase pri čemer si je obrisal tudi kapljice znoja. Pravkar ji je uničil in zamazal čudovito večerno obleko. Ugriznil se je v spodnjo ustnico in jo proseče poprijel za majceno roko, prste pa prepletel z njenimi. ''Mafija me je rešila. Postavila me je nazaj na noge. To je bilo vse kar sem zagotovo imel. Drugače bi pristal na cesti, morda celo v bolnišnici. Bil sem zmešan.'' Čudilo ga je, da njegova Angie še vedno ni pobegnila stran. Njegova, ah kako ironično. Mar je ni izgubil tistega trenutka, ko ji je povedal resnico? Bila je prva, ki je izvedela resnico. O tem kdo je bil, o tem kdo je in zakaj je temu tako.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar

angelique smith
staff
staff
prispevki : 454
pridružen : 25/06/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: boilers Pet Jul 12, 2013 10:38 am


ARTHUR,
klečala je na tleh, njeno telo je bilo nekoliko zgrbljeno. je bila to tista ponosna, močna ženska ki so jo poznali vsi na ladji? je bilo to tisto samozavestno dekle ki je z nasmehom na obrazu ter mehkimi koraki hodila po palubju titanika, zavedajoč se da v rokah drži njegovo usodo? počasi se je izgubljala sama v sebi, vase vsrkavala njegove besede ter se bojevala z željo, da bi ga odrinila od sebe ter stekla ven iz tega prekletega prašnega prostora. a njene noge so bile kakor ohromele ter njeni udi je niso želeli ubogati. morala ga je poslušati, del nje je moral izvedeti njegovo zgodbo. pa si jo je sploh zaslužil povedati?
dotikal se je je, bil ji je blizu: preblizu. na svojem vratu je čutila njegovo vročo sapo ki je nežno grela njeno premraženo telo. razburjene besede so se usule iz njegovih ust kakor močan snežni plaz, pred katerim preprosto ni mogla pobegniti. lahko bi bila tiho, lahko bi ga pustila da svojo zgodbo pove od začetka do konca: a tega ni mogla storiti. "nihče. ravno to si. tekaš po tej prekleti ladji ter se igraš neko svojo igro vlog. to nisi ti. ti si le igralec a drami svojega življenja," je rekla tiho, komaj slišno: nekaj v njej je želelo, da arthur teh besed ne bi nikoli slišal. usločila je svoj hrbet in povesila glavo, tako da so ji svetli lasje popadali na obraz. bi ga sploh lahko pogledala v oči?
"fak, art. to delaš že celo svoje življenje, kajne? prepuščaš se toku. da, tvoja družina je bolj razbita kot bi si lahko mislila in ja, ni bila ravno najboljša odskočna deska. si kdaj pomislil da obstaja tudi druga pot?" vedela je da njene besede ne bodo naletele na kakšen velik odziv, a vedela je da je vredno poskusiti. bilo je redno poskusiti zanj. obstajala je možnost da ga bo s svojim optimizmom in vero v ljudi še bolj razjezila, prilila olja na ogenj. a tukaj konec koncev nista bila zato, da bi se prepirala - tega je bilo že dovolj. dvignila je glavo ter premerila moškega, ki je izgovarjal besede za katere nikoli ni mislila da jih bo slišala. gledala je njegovo telo ki se je stresalo ob napadu smeha, gledala ga je s kančkom strahu ter skrbi v svojem pogledu. upirala se je želji da bi ga poljubila ter mi rekla da bo še vse dobro: a ni mogla lagati. laži je bilo dovolj in to bi bila definitivno ena izmed njih. pred sabo je videla moškega, ki ljubi. ki ljubi svojo družino kljub temu da je v totalne razsulu, ljubi ljudi ki ga zavračajo. najbrž je v njej videl svojo ženo ter ji je zaradi tega pripovedoval vse to. "ne." ena sama beseda. ni vedela točno zakaj jo je izgovorila, a zdela se ji je potrebna. njen glas se je nekoliko tresel, a zvenela je odločno. "ne sovraži se. ne poskušaj si vzeti življenja, ne krivi se za to da ti je pred toliko prekletimi leti iz rok ušla neka deklina. prepovedujem ti, arthur bowenur. kajti ljudi za katere mi je mar ne o sovražil nihče," je rekla v eni sapi, medtem ko so se njeni prsti nežno prepletli z njegovimi. v svoja pljuča je zopet spustila zrak ter za trenutek zaprla oči. "kako neumno od mene, da si pustim biti tako zelo naivna. mafija je tvoj svet, je smet v katerega jaz ne morem priti. pomagala je tebi, naučila te je kako prepričati kakšno svetlolasko v to, da si pošten človek. uspelo ti je,! je zamrmrala ter ga pogledala. nasmehnila se je, iskreno: povedal ji je vse, od začetka do konca. in sedaj je bila ona na vrsti za izpad neumestnega smeha. "veš kaj? jebi se."



she is beautiful, but in the way forest fire is beautiful;

::slut, mother, virgin, bitch::
 
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar

arthur bowenur
2nd class
2nd class
prispevki : 34
pridružen : 08/07/2013
razred : second class

ObjavljaNaslov sporočila: Re: boilers Sob Jul 13, 2013 7:26 pm


    Tagged; Anqelique Smith

    Napetost v njegovih mišicah je počasi popuščala. Verjetno je sedaj nastopila tista druga faza otopelosti, ki pride če rukneš kozarček ali dva preveč. Arthur jih je tiste noči zvrnil veliko preveč. Ponavadi mu alkohol sploh ni prišel do živega, tudi tokrat se ga je prijelo bolj malo pa vendar mu je močno pripomoglo pri njegovi odločitvi o temu, da grobo rečeno ugrabi Angelique. ''Druga pot? Angie, če se je tvoji družini nasmehnila sreča še ne pomeni, da se bo tudi meni. Pač nisem bil rojen pod tisto svetleče srečno zvezdo.'' Nekoliko odsotno je skomignil z rameni in dalje prisluhnil njenim besedam. Prebodla ga je vedno znova, vsaka njena beseda je bila ostra kakor nož. Tudi sam si je včasih želel, da bi bilo drugače. Mogoče, če bi imel takrat nekoga, ki bi mu stal ob strani - bi v življenju naredil mnogo drugačnih odločitev. V tistih kriznih časih se je znašel na razpotju iz katerega je nažalost potegnil najslabše in izbral krivo pot. Ko se je zopet nekoliko predramil in na njenem obrazu ob njegovem histeričnem izpadu zaznal strah jo je nežno poprijel za roko in pogledal v oči. Resnico na dlan, poba je bil vznotraj tako zlomljen, da ni bil več zmožen kontrolirati svoje psihe. Preprosto si je nadel tisto masko, katero je potreboval tisti trenutek in jo igral dalje. Sedaj pa je bil tako: normalen. Po dolgem času si je dovolil biti le on in nihče drug. Izgledal je šibek in prestrašen. Kakor fantek, kateremu so pravkar vzeli njegovo najljubšo plišasto igračo. Angie je od njega zahtevala resnico, no pa jo ima. Točno tukaj pred nosom.''Takrat v tistem trenutku mi je pomenila točno toliko, kot mi sedaj pomeniš ti. Bila je ves moj svet in jaz nisem bil dovolj dober zanjo. Tako kot sedaj nisem dovolj dober zate. Zakaj se sploh še slepim!?'' Je zahlipal in brcnil v kozarec, da se je preostanek mineralne vode razlil po zaprašenih tleh. V tistem trenutku je bil kozarec prekleto podoben njegovemu življenju. Čudovit in bleščeč, ki je na koncu ostal umazan in razbit na stotine koščkov steklovine. Dotik njene mehke roke je bil naravnost božanski. Z blazinico svojega kazalca jo je nežno božal po dlani. ''Ljubica, zopet se ne morem strinjati s teboj. Res, da mafija predstavlja velik del mene in mojega življenja. Kaj si hočem? To je služba. Dolgo sem na tem svetu videl samo mene in nikjer nobenega drugega. Skrbel sem samo za svojo rit. Izkoriščal ženske. Priznam. Nisem bil kaj prida. Pa vendar sem v tem svojem svetu našel tudi prostor zate,'' Še vedno jo je skrbno stiskal za roko. S prosto dlanjo je nato po izgovorjenih besedah pokazal na levo stran svojega prsnega koša. Da, točno tam je bilo njeno mesto - v njegovem srcu. ''...vprašanje je le, če ga hočeš zasesti.'' Je dodal in se zopet zasanjano zazrl v njen dekliški obrazek. Približal se ji je in ji izpod oči obrisal sledi razmazanih ličil. Morda je bil res v svojem trenutku slabosti, pa vendar je znal še vedno pritiskati na prave gumbe in biti kavalir. Ob njenem neumestnem smehu so se tudi na njegovem obrazu zarisale sledi nasmeška. ''hm, bi mi pomagala?'' 
    je izzivalno zasikal v odgovor. Čeprav je bilo ozračje še pred minuto moreče in hladno, se je zagotovo že spreminjalo v bolj sproščeno a še vedno je bilo občutiti naelektrenost. V zraku se je mešala tudi tista privlačnost s katero sta drug na drugega vplivala naravnost noro. Nista potrebovala besed, nista izgubljala časa. Preprosto sta vedela, kot da bi si brala misli. Roka mu je počasi zdsnila po zapeljivo mehki svili in se ustavila ob njenem golem stegnu. Za trenutek je utihnil, tišino pa je prekinil zvok, ki se je razlegel iz mlade svetlolaske tistega trenutka, ko je Arthur svoje ustnice previdno prisesal ob njen vrat.
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar

angelique smith
staff
staff
prispevki : 454
pridružen : 25/06/2013

ObjavljaNaslov sporočila: Re: boilers Ned Jul 14, 2013 5:22 pm


ARTHUR,
mogoče je bilo res. prvič v tem njunem čudaškem in napol prisiljenem pogovoru je pomislila na to možnost. arthur ji je po vsej verjetnosti govoril resnico, njegov na videz ranjeni in skoraj prestrašeni obraz tokrat najbrž ni bil le maska hladnokrvnega egoista, ki skrbi le za svoje dobro. predstava se je končala in igralec je slekel svoj kostum, postal je dejanska oseba, postal je krhek kakor vsako človeško bitje. ves glamur in eleganca ki sta ga prevzemala ko se je pred tednom ali dvema sukal okoli nje v razkošnem zakajenem salonu med starci z napihnjenimi trebuhi in še bolj debelimi denarnicami. želela se je otresti njegovih prstov ki so se nežno ovili okoli njene dlani a namesto tega jih je le še bolj privila k sebi.
in čeprav bi rada zanikala dejstvo da ni dovolj dober zanjo, tega ni mogla storiti. družba je od hčerke kapitana najprestižnejše ladje na svetu pričakovala da se bo gibala v visokih krogih, se spogledovala z moškimi ki bodo podedovali na tone denarja ter se na koncu poročila s kakšnim zagrenjenim poslovnežem. njena usoda je bila zapisana v očeh vseh, ki so jo kadarkoli pogledali. in sedaj je ta kapitanova hčerka sedela v zaprašenem podpalubju ter za roko držala napol pijanega mafijaša. "ves tvoj svet..." je odsotno ponovila za njim kakor zadeta od tega svojega branja med vrsticami, od besed, ki so se zdele preveč popolne da bi bile iskrene. svoje ustnice je stisnila v tanko črto ter zopet poiskala njegove oči. "in vendar se ti zdi da si zaslužiš še eno priložnost. arthur, ne bi ti je dajala če se mi ne bi zdelo da si me vreden," se je pred zadnjimi besedami nagnila predenj ter mu jih zašepetala na uho. vonj po potu ter teži dneva, ki ga je temnolasec preživel ji je silil v nos, a vedela je da je draga kolonjska vodica ki ga je po navadi obdajala ukradena. počasi se je odmaknila stran in se pri tem z licem podrgnila ob njegovo - še sama sebe je presenetila s tem, kako dobro ji je uspelo ignorirati razbit kozarec katerega ostanki so se razkotalili malodane do mesta, kjer sta klečala onadva. "torej bo še vedno vse ostalo isto. izkoriščanje naivnežev, kraja, bog ve kaj še vse - le da boš imel v srcu zaklenjeno plehko svetlolasko. in kaj imam jaz od tega?" vedela je da tako nista mogla nadaljevati njunega pogovora. nista mogla biti zamorjena, hladna in zlomljena, ko pa sta drug drugega lahko na noge spravila v ravno takšnem času kot sta se zbila na tla. slabo prikrit nasmešek in iskrica v njenih očeh sta mu dajala vedeti, da mu je oproščeno, da lahko zopet obadva svobodno zadihata. a oprostiti je mnogo lažje kot pozabiti, ne?
vedela je da je art vsak kovanec znal dvakrat obrniti in to je prav dobro počel tudi z besedami. ob njegovemu predlogu ali bolje rečeno prošnji je odkrito zavila z očmi in skoraj začela protestirati ji kot vedno ni prepustil izbire. njegova roka na njeni goli koži se še nikoli ni zdela tako zelo dobrodošla ter njegove ustnice so njej povzročile plaz občutkov, po katerih je skrivaj hrepenela že cel večer. glasen stok v znamenje užitka se je izvil iz njenega grla preden bi ga lahko ali poskušala zaustaviti - to je bila pač angelique, dekle, ki svojih občutij nikoli ni zadrževalo v sebi. pa vendar ga je nežno odrinila stran od sebe ter se mu zazrla v oči. "ne, dragi, dovolj je bilo te preklete nežnosti. pokaži mi svojo mafijsko stran," je rekla kakor da bi mu dajala ukaz ter ga s svojim telesom prikovala ob tla. strastnemu poljubu je sledilo grizljanje njegove ustnice, medtem ko je v svojo podzavest potiskala dejstvo da je bila to zadnja stvar, ki bi jo bilo v tem trenutku pametno početi.



she is beautiful, but in the way forest fire is beautiful;

::slut, mother, virgin, bitch::
 
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar

arthur bowenur
2nd class
2nd class
prispevki : 34
pridružen : 08/07/2013
razred : second class

ObjavljaNaslov sporočila: Re: boilers Tor Jul 16, 2013 7:08 pm



    Tagged; Anqelique Smith

    ''Prosim te Angie, dobro veš da si zame več kot le plehka svetlolaska. Pusti mi, da ti to dokažem.'' je še zadnjič proseče zasopel in se zazrl v dekle pred njim. Ni bil navajen prosjačiti naokoli, še posebno ne za dekletom. Vedno mu je nekdo ustregel brez, da bi Arthur samo mignil s prstom. Vse skupaj mu je tako stopilo v glavo, da se je že počutil kot kralj kateremu je vsaka zahteva izpolnjena in prenešena na srebrnem pladnju. Toda tokrat mu ni preostalo nič drugega, želel jo je obdržati pa tudi če se bo moral ponižno klečeplaziti zanjo. ''oh,...'' je bilo vse kar je lahko privrelo iz njegovih ust v tistem trenutku. Lagal bi če bi rekel, da je bil na kaj takega pripravljen. Bil je presenečen. Šokiran. Mislil je, da mu bo prisolila zaušnico in jo odpeketala stran kolikor hitro bi le mogla. Pa vendar se kljub prijetnemu presenečenju (če prezremo dejstvo, da Arthur sovraži presenečenja) ni niti malo upiral. Zasuta v poljubih sta se valjala po zaprašenih tleh kot nekakšna divjaka. Bila sta čisto zaprašena, umazana in potna. Hitel si je odpenjati nekoč čisto belo srajco, slabo prišiti gumbi pa so frčali na vse strani. ''Vidim, da si me pogrešala dragica.'' ji je dejal nekoliko samovšečno med tem, ko so bile njegove roke prezaposlene z raziskovanjem njenega telesa. Tale situacija se je popolnoma razlikovala od njunega prvega pobližnjega snidenja. Že od začetka, ko sta se zagledala je bilo med njima opaziti iskrico privlačnosti. Mislim, da je temnolasec svoji gospodični pozabil omeniti, da jo je imel ogledano že dolgo pred samo plovbo. Bil je na enem od tistih sestankov oziroma na predstavitvi krstne plovbe. Takrat je prvič ugledal njeno družino in njo, vsi so tako vneto, z velikim navdušenjem govorili o tej mogočni ladji. A nihče ni bil tako prekleto dober govorec kakor ona. Ob vsem tem prepričevanju se je tako tudi dokončno odločil, da se na plovbi pridruži svoji družini pa čeprav niso imeli bog ve veliko stikov. Takrat je vedel. Da jo bo našel in da bo njegova. In ni se zmotil. ''Vraga, kje se ta reč odpne? Ima zadrgo?'' je nekoliko obupano zaklel, po vseh neuspešnih poskusih. Premeril je njeno večerno obleko. Sedaj že pomečkano. Še vedno je bila čedna. Ponavadi bi jo slekel v sekundi kot nekakšen profesionalec, danes prav danes pa mu ni vse teklo tako gladko kot po maslu. Z enim samim hitrim elegantnim gibom jo je povzpel nazaj k sebi. Krhko telesce je privil tesno ob mišičastega svojega. Trenutno bi si lahko prislužil nagrado za največjega pohotneža na tem modrozelenem planetu. Vse kar je v tem trenutku obstajalo zanj je bila ona in vse je kazalo na to, da bo kmalu izgubil kontrolo.  
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil


Sponsored content


ObjavljaNaslov sporočila: Re: boilers

Nazaj na vrh Go down

boilers

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
 :: ---staff section; :: ---operating system;-